Omemba: Maja Šučur

»Pazila sem na to, da se ruralnega okolja in življenja ne karikira in se ga ne dojema kot nekakšen lunapark.«

»Nikakor ne morem vasi dojemati kot zgolj zatohlo, nestimulativno okolje.«

»Resnično je absurdno, da imamo do ruralnega okolja pokroviteljski odnos.«

»Osamljena, brihtna dovolj, da ve, da bi morala biti možu podrejena, to še gre, da Prezelj rada krši pravila, ki so vsaj nekaterim stoletja tako dobro služila, pa postane očitno, ko Idi zmanjkuje motivacije za in/ali občutka zadovoljstva ob izpolnjevanju dolžnosti.«

»Težko vodo sem vedno pisala nekje med deseto zvečer in drugo zjutraj, po službi.«

»Večino dni, ko se zjutraj zbudim, si mislim: 'O, še en dan!'«

»Ko je v domač poštni nabiralnik prispela vsakič sveža Literatura, sama pa nisem več živela na naslovu svoje družine, mi je mama redno sporočala, da je spet prispela tista moja knjiga.«

»Aja, seveda, oprosti, ampak če je videti kot knjiga, ko jo odpreš, se bere kot knjiga.«

»da revija neha izgledati kot knjiga«

»Za to je bila ključna sprememba formata, izbrali smo namreč nekoliko večji format, ki vpliva tudi na večje možnosti znotraj preloma in mreže strani.«

»S tem revija dobi večjo avtorsko noto in opaznost.«

»Želimo si skratka, da bi tako s kakovostnimi vsebinami kot z dobrim oblikovanjem ne le pritegnili pozornost sodobnega premišljevalca oziroma premišljevalke sveta, ampak da bi jih tudi na dolgi rok obdržali.«

»Prevod romana, ki je izšel lani pri Cankarjevi založbi, odlikuje živahen ustvarjalni zamah, ki v tem jezikovnozvrstno izjemno razplastenem in inventivno strukturiranem besedilu razpre barvito pahljačo jezikovnih odtenkov in oblik.«

»Obenem se prevajalka 'z veliko eleganco izogne skušnjavam po odmiku od vodil literarnega prevajanja.'«

»Nadalje se v njenih živih, sočnih prevajalskih rešitvah tudi mešanje navadno nezdružljivih jezikovnih plasti – zbornega jezika in primesi pogovornega, pocestnega sociolekta skupaj z vulgarizmi –, ne da bi se prevajalka po nepotrebnem odrekla jezikovnim standardom, kaže kot izjemna vrlina.«

»Slednji v bralstvu vzbuja nemir pred harmoničnostjo in željo po spremembi.«

»Tomo Virk se je kot prevajalec moral v slogovnem pogledu spoprijeti z značilno grozdasto strukturo nemških stavkov in jih preodeti v slovensko zgradbo, tako da ta v slogovnem pogledu ne bi spominjala na svoj nemški izvor. To mu je tudi v celoti uspelo, saj deluje njegov Janke v slovenščini avtentično in odlično komunicira. Prevajalec je pokazal, da ima elemente razgradnje nemške strukture in njene preobrazbe v slovensko v malem prstu.«

»In vendar Virka zgolj izurjenost v slogu ne bi pripeljala do vrhunskega prevodnega izida, če ne bi bil hkrati tudi odličen poznavalec filozofske problematike obravnavanega obdobja, če ne bi premogel razkošnega miselnega obzorja, ki si ga je ustvaril kot bralec, profesor, avtor in prevajalec.«

»Opaziti je, da je marsikje izbral že ustaljene filozofske rešitve, drugje si je pomagal z rahlo antikvarno patino, včasih je inventivno ubral nove poti na komunikativen način in kdaj pa kdaj posegel po imitativnih odslikavah.«